V Sloveniji z demenco živi že skoraj 33.000 ljudi, pri čemer se število iz leta v leto povečuje zaradi staranja prebivalstva. Več si preberite na naslovu: therapia-dom.si/demenca/. Demenca najpogosteje prizadene starejše, a njeni učinki segajo veliko širše. Zdravstveni sistem se že zdaj sooča s preobremenjenostjo, saj povpraševanje po oskrbi presega zmogljivosti. Vse več posameznikov se zato odloča za pomoč pri zasebnih fizioterapevtih.
Kaj se v resnici dogaja pri demenci
Demenca vpliva na možgane in povzroča postopno okvaro kognitivnih sposobnosti, ne le spomina. Vzrok za bolezen je propadanje živčnih celic, kar vpliva na posameznikovo razumevanje, govor, orientacijo in presojo. Bolezen napreduje počasi, pogosto pa dolgo ostane neopažena. Ena izmed prvih sprememb, ki se pojavi pri demenci, je pešanje spomina. Medtem ko je rahla pozabljivost običajen del staranja, demenca pomeni opaznejše težave, denimo pozabljanje pomembnih informacij ali neprepoznavanje znanih krajev. Prav tako se bolniki težje osredotočijo, sledijo navodilom in opravijo preproste vsakodnevne naloge.
Kognitivne spremembe vplivajo na vsakdanje življenje
Težave pri izražanju, nerazumevanje pogovora, slaba prostorska predstava in neustrezna presoja razdalj so značilni spremljevalci bolezni. Prav tako lahko prizadeti osebi postane težko oceniti barve, kar oteži varno gibanje in samostojnost. Nekateri posamezniki kažejo znake paranoje, na primer obtoževanje drugih, da jim nekaj kradejo, ali pa izgubijo občutek za socialno sprejemljivo vedenje. Močno vpliva tudi na razpoloženje. Bolniki pogosto postanejo zadržani, umaknjeni, izgubijo zanimanje za druženje in hobije. Lahko so razdražljivi, vznemirjeni ali celo prestrašeni brez jasnega razloga. V napredovalih fazah bolezni se včasih pojavi tudi neprimerno vedenje, kar dodatno obremeni njihove bližnje.
Različni vzroki in dejavniki tveganja
Demenca ni ena sama bolezen, temveč skupek simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni možganov. Poleg starosti pomembno vlogo igrajo tudi dednost, življenjski slog, kronične bolezni, kot so diabetes ali visok krvni tlak, pa tudi depresija. Te dejavnike je mogoče do določene mere omiliti z zdravimi navadami.Prehrana, telesna dejavnost in miselna aktivnost so ključni za dolgoročno zdravje možganov. Priporočena je mediteranska dieta z veliko sadja, zelenjave, rib in zdravih maščob. Redna vadba spodbuja prekrvavitev možganov, medtem ko miselni izzivi, na primer reševanje križank ali učenje novih znanj, pripomorejo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti.